Vesolje nas znova preseneča. Mednarodna ekipa astronomov je odkrila planetarni sistem, ki postavlja pod vprašaj klasične modele nastanka planetov.
Sistem okoli rdeče pritlikavke LHS 1903 namreč kaže razporeditev, ki je skoraj »obrnjena« glede na to, kar poznamo iz našega osončja.
Namesto da bi bili notranji planeti skalnati in zunanji plinasti, se na robu sistema nahaja skalnat svet – daleč za plinastimi planeti.
Sistem, ki krši pravila
Osončje sledi znanemu vzorcu:
- bližje Soncu so manjši, kamniti planeti
- dlje so plinski velikani
Toda pri LHS 1903 je situacija drugačna. Na zunanjem delu sistema se nahaja četrti, skalnat planet, kar je za zdaj prvi tak zabeležen primer. Odkritje je bilo opravljeno s pomočjo teleskopa CHEOPS Evropske vesoljske agencije, ki je specializiran za preučevanje eksoplanetov.
Nova teorija nastanka
Klasični modeli predvidevajo, da:
- bližnji planeti izgubijo plinaste ovojnice zaradi sevanja zvezde
- plinski velikani nastanejo dlje od zvezde, kjer je več hladnega plina
A v tem primeru to ne drži. Raziskovalci predlagajo teorijo zaporednega nastajanja: planeti niso nastali hkrati, temveč eden za drugim. Notranji planeti naj bi med oblikovanjem »počistili« okoliški plin in prah, zato je zunanji planet nastal v okolju, kjer plina skoraj ni bilo več. Rezultat? Skalnat planet tam, kjer bi pričakovali plinskega velikana.
Zakaj je to pomembno?
Odkritje kaže, da:
- planetarni sistemi niso vedno organizirani po »učbeniku«
- nastanek planetov je lahko veliko bolj dinamičen
- naše razumevanje temelji predvsem na enem primeru – osončju
Vedno več eksoplanetarnih sistemov kaže nenavadne konfiguracije, kar pomeni, da bodo morali astronomi prilagoditi obstoječe modele.
Do danes je bilo potrjenih več kot 5.000 eksoplanetov, mnogi med njimi pa imajo orbite, velikosti ali sestave, ki so povsem drugačne od vsega, kar poznamo v našem Sončnem sistemu.
