Znanstveniki so prvič neposredno posneli astrosfero okoli mlade zvezde, podobne našemu Soncu – in s tem odprli novo poglavje v razumevanju zgodnje zgodovine našega Osončja.
Odkritje je omogočil Chandra X-ray Observatory, Nasino rentgensko observatorijsko oko v vesolju.
Opazovana zvezda se imenuje HD 61005 in leži približno 120 svetlobnih let od Zemlje. Po masi in temperaturi je zelo podobna našemu Soncu, vendar je bistveno mlajša – stara približno 100 milijonov let. Za primerjavo: Sonce šteje okoli 4,6 do 5 milijard let.
Ogromen zaščitni mehurček
Okoli HD 61005 so astronomi zaznali t. i. astrosfero – velikanski mehurček vročega plina, ki nastane, ko močni zvezdni vetrovi trčijo ob okoliški medzvezdni plin in prah.
Naše Sonce ima podoben zaščitni ovoj, imenovan heliosfera, ki ščiti planete pred delom kozmičnega sevanja. A to je prvič, da so znanstveniki takšno strukturo neposredno opazovali okoli mlade zvezde te vrste – pravzaprav prvi zunanji pogled na pojav, ki ga v našem sistemu opazujemo od znotraj.
Analize kažejo, da HD 61005 oddaja bistveno močnejše vetrove kot današnje Sonce:
- približno 25-krat gostejše
- približno trikrat hitrejše
To pomeni, da zvezda ustvarja veliko intenzivnejšo in bolj turbulentno astrosfero – podobno takšni, kakršno je imelo Sonce v svoji mladosti.
Sistem HD 61005 je dobil vzdevek “Molj”, ker njegov prašni disk spominja na razprta krila žuželke. Opazovanja z vesoljskim teleskopom Hubble so pokazala, da je medzvezdni medij okoli zvezde približno tisočkrat gostejši kot okolje, v katerem se trenutno nahaja naše Sonce.
Prav ta gostota je omogočila, da je Chandra zaznala rentgenske žarke, ki nastajajo ob trku močnih zvezdnih vetrov z okoliškim materialom.
Astrosfera HD 61005 ima premer približno 200-krat večji od razdalje med Zemljo in Soncem.
Zanimiv primerjalni izračun:
- Če bi se naše Sonce nahajalo v tako gostem okolju, bi njegova heliosfera segala le do orbite Saturna.
- Če bi se HD 61005 preselila na mesto našega Sonca, bi imela kar desetkrat širšo astrosfero.
Pogled v preteklost našega Osončja
To odkritje znanstvenikom omogoča vpogled v to, kako je izgledalo naše Sonce v prvih stotinah milijonov let. Takrat so bili sončni vetrovi mnogo bolj agresivni, zaščitni mehurček pa drugačen kot danes.
Razumevanje teh zgodnjih faz je ključno, saj vplivajo na:
- razvoj planetarnih atmosfer
- zaščito pred kozmičnim sevanjem
- pogoje za nastanek življenja
Poleg znanstvenih podatkov je NASA pripravila tudi 3D-model sistema HD 61005, ki ga je mogoče natisniti na domačem 3D-tiskalniku – zanimiv način, kako si lahko predstavljamo, kako je morda izgledalo naše Osončje v mladosti.
Čeprav je Sonce danes razmeroma mirna zvezda, je bilo v mladosti mnogo bolj aktivno in energično. Odkritje HD 61005 nam omogoča, da pravzaprav gledamo lastno preteklost – le da je oddaljena 120 svetlobnih let.
