Vesoljski teleskop James Webb je ob četrti obletnici znanstvenega delovanja objavil nove posnetke galaksije Kentaver A.
Gre za najpodrobnejše infrardeče slike tega skrivnostnega kozmičnega soseda doslej, na katerih so astronomi prvič jasno opazovali območja, ki jih je do zdaj zakrival gost prah. Novi posnetki ponujajo pomembne namige o tem, kako supermasivne črne luknje vplivajo na razvoj galaksij.
Galaksija, ki skriva burno preteklost
Kentaver A leži približno 11 milijonov svetlobnih let od Zemlje in velja za eno najbližjih aktivnih galaksij. Njena značilna temna prašna pasova sta posledica trka z drugo galaksijo, ki se je zgodil pred približno dvema milijardama let. Posledice tega kozmičnega dogodka so vidne še danes, saj v galaksiji še vedno nastajajo nove zvezde. V njenem središču se skriva tudi supermasivna črna luknja, ki vase vleče okoliški plin in prah ter pri tem sprošča ogromne količine energije.
James Webb je pogledal skozi prah
Prejšnja opazovanja z vesoljskim teleskopom Hubble so bila omejena, saj vidna svetloba ne more prodreti skozi goste oblake kozmičnega prahu. James Webb pa opazuje vesolje v infrardeči svetlobi, ki omogoča pogled skozi takšne ovire. Tako so astronomi prvič razločili milijone posameznih zvezd v osrednjem delu galaksije ter podrobne prašne strukture, ki so bile doslej skrite.
Presenetljiva struktura v obliki črke S
Posebno pozornost raziskovalcev je pritegnila nenavadna prašna tvorba v obliki črke S. Za zdaj še ni jasno, kako je nastala. Znanstveniki domnevajo, da je povezana bodisi z delovanjem osrednje črne luknje bodisi s posledicami davnega trka med galaksijama. Prav ta odkritja bodo v prihodnjih letih predmet podrobnejših raziskav.
Več kot le čudovite fotografije
James Webb ni zgolj izjemen fotografski teleskop. S pomočjo spektroskopije lahko analizira svetlobo različnih objektov in tako razkriva njihovo sestavo, temperaturo ter gibanje. Pri Kentavru A so raziskovalci zaznali hitre tokove ioniziranega plina, ki jih poganja aktivna črna luknja, ter vroč molekularni vodik v vrtečem se disku okoli njenega središča. Takšne meritve pomagajo bolje razumeti, kako črne luknje vplivajo na nastajanje zvezd in razvoj celotnih galaksij.
Zakaj je Kentaver A tako pomemben?
Ker je razmeroma blizu Zemlji in hkrati zelo aktivna galaksija, predstavlja odličen naravni laboratorij za raziskovanje razvoja vesolja. Astronomi lahko na njej preučujejo procese, ki so v bolj oddaljenih galaksijah zaradi velike razdalje precej težje opazni.
Vir naslovne fotografije: NASA
