V globinah vesolja se skriva ena največjih doslej odkritih vrtečih se struktur: ogromna kozmična nit, dolga kar 50 milijonov svetlobnih let.
V njej leži redko opažena poravnava – galaksije, ki niso le razporejene v osupljivo ravni vrsti, temveč se tudi vrtijo v isti smeri kot nit sama. To presenetljivo odkritje odpira nova vprašanja o nastanku galaksij, razvoju vesolja in vplivu temne snovi na kozmične strukture.
Astronomi so preučili notranjost izjemno dolge kozmične nitke, oddaljene približno 140 milijonov svetlobnih let. Nitka je del velike kozmične mreže, prepredene s filamenti temne snovi in navadne snovi, ki povezujejo jate galaksij kot nevidno ogrodje vesolja. V tem primeru ima nit v svojem jedru neverjetno urejeno strukturo: vrsto 14 galaksij, natančno razporejenih v linijo, dolgo 5,5 milijona svetlobnih let in široko le približno 117.000 svetlobnih let.
Te galaksije izstopajo zaradi dveh razlogov. Prvi je, da so bogate z vodikom – ključnim elementom za nastajanje novih zvezd. Drugi, še bolj presenetljiv razlog pa je njihovo gibanje: mnoge od njih se vrtijo v isti smeri kot nitka sama. To pomeni, da se vsaka galaksija vrti okoli svoje osi, hkrati pa se celotna skupina vrti okoli dolge osi nitke, podobno kot čajne skodelice, ki se vrtijo na platformi, ki se prav tako vrti.
Skupaj tvorijo eno največjih doslej znanih koherentnih vrtečih se struktur v vesolju.
Do zdaj je veljalo, da vrtenje galaksij izhaja predvsem iz začetnega vrtenja oblaka plina, iz katerega so nastale pred milijardami let. Kasnejša srečanja, trki in združitve galaksij naj bi to vrtenje preoblikovali in zabrisali prvotne smeri. A nova opažanja kažejo, da lahko gibanje materije vzdolž kozmičnih filamentov močno vpliva na smer in hitrost vrtenja galaksij – celo bolj, kot smo domnevali.
Študija o tem izjemnem odkritju je bila 4. decembra objavljena v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.
