Neuralinkov bolnik z ALS prvič upravljal robotsko roko z mislimi in se sam hranil.
Podjetje Neuralink, ki ga vodi Elon Musk, je objavilo nov dosežek v razvoju možgansko-računalniških vmesnikov. Pacient z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), Nick Wray, je s pomočjo vsadka v možganih prvič po izgubi gibljivosti samostojno upravljal robotsko roko in se z njo nahranil – zgolj z močjo misli.
Nick je dosežek komentiral kot “To je totalno neverjetno!”
Gre za pomemben mejnik v okviru klinične študije PRIME, ki preučuje uporabo Neuralinkovega implantata N1 pri ljudeh z motnjami gibanja. Implantat zaznava električne signale v možganski skorji, jih pretvarja v digitalne ukaze in jih pošilja računalniškemu sistemu, ki nato natančno usmerja robotsko roko. V objavljenem videoposnetku je Wray z mislimi premikal žlico, zajel juho in jo sam prinesel k ustom.
»Življenje z mojim BCI je bilo in ostaja neverjetno nagrajujoče,« je povedal Wray, ki je zaradi bolezni izgubil gibljivost rok. BCI pomeni Brain–Computer Interface, v slovenščini možgansko-računalniški vmesnik. Njegov primer je požel navdušenje na družbenih omrežjih, hkrati pa sprožil razprave o etičnih in družbenih posledicah tovrstnih tehnologij.
Elon Musk je ob tem na omrežju X zapisal: »Odlično delo ekipe Neuralink.« Dodal je, da to dokazuje, kako lahko tehnologija neposredne povezave med možgani in računalnikom povrne del samostojnosti ljudem z nevrološkimi boleznimi.
Korak k novi avtonomiji za ljudi z ohromitvijo
Neuralinkov dosežek kaže, da je mogoče prevesti zapletene možganske signale v natančne gibe zunanjih naprav. Takšne tehnologije bi v prihodnosti lahko omogočile ljudem z ohromitvijo upravljanje računalnikov, protez in drugih orodij brez fizičnega napora – zgolj z mislijo.
Čeprav gre za zgodnjo fazo testiranja, strokovnjaki poudarjajo, da ima tovrsten razvoj izjemen potencial pri zdravljenju in rehabilitaciji. Obenem pa prinaša pomembna vprašanja o zasebnosti možganskih podatkov, varnosti implantatov in etičnih okvirih njihove uporabe.
Neuralink tako znova postavlja mejnike na področju nevroinženiringa, kjer se meja med človekom in strojem vse bolj briše – v korist tistih, ki jim tehnologija lahko povrne del izgubljene svobode.
