Trg dela se spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Digitalizacija, avtomatizacija in umetna inteligenca postopoma spreminjajo način dela v skoraj vseh panogah.
Novo poročilo »remAIn relevant: Skills for the jobs of the future« opozarja, da bodo v prihodnjih letih najuspešnejši tisti posamezniki, ki bodo poleg strokovnega znanja razvijali tudi prilagodljivost, analitično razmišljanje in sposobnost stalnega učenja. Raziskava, izvedena med podjetji, kaže, da umetna inteligenca postaja temeljna kompetenca – podobno kot je bilo nekoč znanje dela z računalnikom ali tujih jezikov.
Umetna inteligenca kot nova osnovna veščina
Rezultati raziskave jasno kažejo, da podjetja umetno inteligenco že obravnavajo kot ključno tehnologijo prihodnosti.
Najpomembnejše ugotovitve raziskave:
- 90,9 % podjetij meni, da bo znanje uporabe umetne inteligence ena ključnih tehničnih veščin v naslednjih petih letih
- 87,9 % podjetij pričakuje večje povpraševanje po strokovnjakih za umetno inteligenco in strojno učenje
- 72,7 % podjetij poudarja potrebo po strokovnjakih za analitiko in delo s podatki
- 54,5 % podjetij kot največji izziv pri zaposlovanju navaja pomanjkanje izkušenj z novimi tehnologijami
To pomeni, da umetna inteligenca ne bo več rezervirana samo za programerje ali tehnološke strokovnjake. Postaja splošna veščina, ki jo bodo potrebovali zaposleni v različnih poklicih.
Mehke veščine ostajajo ključne
Čeprav tehnološke kompetence postajajo vse pomembnejše, podjetja poudarjajo tudi pomen t. i. mehkih veščin.
Med najpomembnejšimi so:
- fleksibilnost in prilagodljivost
- sposobnost hitrega učenja
- komunikacijske veščine
- sodelovanje z drugimi ljudmi
- analitično in ustvarjalno razmišljanje
Kar 81,8 % podjetij meni, da so prav prilagodljivost in pripravljenost na nenehno učenje ključni lastnosti zaposlenih v prihodnosti.
Diploma ni več dovolj
Ena izmed pomembnih ugotovitev poročila je tudi, da formalno izobraževanje pogosto ne zadostuje za potrebe sodobnega trga dela. Mnogi diplomanti po zaključku študija potrebujejo dodatno praktično znanje in izkušnje. To pomeni, da bo moral izobraževalni sistem vse bolj sodelovati z gospodarstvom, da bodo študenti pridobili tudi praktične kompetence.
Priložnost tudi za družboslovne in humanistične poklice
Poročilo poudarja še eno pomembno dejstvo – digitalne kompetence niso pomembne samo za tehnične poklice. Tudi študenti družboslovja in humanistike lahko z dodatnimi digitalnimi znanji vstopijo v tehnološki sektor. Takšni prehodni programi lahko hkrati pomagajo zmanjšati tudi razlike med spoloma v tehnoloških poklicih, kjer so ženske še vedno premalo zastopane.
Raziskave kažejo, da ekipe, sestavljene iz ljudi različnih profilov in spolov, pogosto razvijajo izdelke in storitve, ki bolje ustrezajo širšemu krogu uporabnikov.
