Najboljših 5 ta teden

Sorodni članki

Humanoidni roboti imajo resen problem

Čeprav nas posnetki Teslinega Optimusa ali Atlasa iz Boston Dynamicsa osupnejo s skoki, saltami in akrobacijami, se za kuliso skriva velik problem: v realnem svetu so ti roboti neučinkoviti.

Njihova trda kovinska telesa in centraliziran nadzor zahtevajo ogromno energije, da ohranjajo ravnotežje in izvajajo vsak gib. Rezultat? Baterija, ki se izprazni v nekaj urah, in gibanje, ki je vse prej kot naravno.

Zakaj roboti še niso kot živali

Sony je nedavno opozoril, da humanoidni roboti nimajo naravne prilagodljivosti. Čeprav posnemajo gibanje živih bitij, imajo omejeno število sklepov, njihovi gibi pa so togi in nepraktični. To pomeni, da so bolj laboratorijski eksponati kot uporabna orodja za vsakdanja opravila.

Rešitev: mehanska inteligenca (MI)

Namesto da vso breme nosi umetna inteligenca, bi lahko del nalog opravljalo že samo telo robota. Temu pravimo mehanska inteligenca – zasnova, pri kateri struktura robota naravno sodeluje z okoljem.

V naravi poznamo nešteto primerov:

  • storž se sam odpre na suhem,
  • kite zajca med tekom shranjujejo in sproščajo energijo,
  • človeška roka pa se prilagodi obliki predmeta brez zavestnega razmišljanja.

Če bi roboti dobili pametna telesa, bi njihovi sklepi absorbirali udarce, koža bi uravnavala trenje, prsti pa bi prijemali predmete brez zapletenih algoritmov. Umetna inteligenca bi tako prevzela načrtovanje, telo pa bi se sproti spopadalo s fizičnimi izzivi.

Kako naprej?

Raziskovalci že razvijajo:

  • robote z nogami, ki posnemajo gibanje gepardov,
  • hibridne sklepe, ki združujejo moč kovine in prožnost bioloških tkiv,
  • površine, ki se samodejno prilagodijo oprijemu.

Prihodnost humanoidov torej ni v tem, da so še bolj podobni človeku na videz, temveč v tem, da njihova telesa sama razmišljajo. Brez takšne kombinacije fizične in umetne inteligence bodo roboti ostali ujeti v laboratorijih – občudovani na videz, a neučinkoviti v praksi.

Največja težava humanoidnih robotov ni pomanjkanje procesorske moči, temveč njihova telesa. Šele ko bodo njihovi sklepi, materiali in strukture sposobni samodejnega prilagajanja, bodo roboti zares pripravljeni na resnični svet.

Najbolj popularno