Umetna inteligenca je v kratkem času močno spremenila YouTube.
Ustvarjalcem pomaga pisati scenarije, ustvarjati animacije, izboljševati zvok in hitreje urejati posnetke, hkrati pa je omogočila tudi nastanek kanalov, ki vsak dan objavljajo velike količine skoraj enake vsebine. YouTube zdaj jasneje sporoča, da sama uporaba umetne inteligence ni prepovedana. Težava nastane, ko videoposnetki nimajo izvirne ideje, človeškega prispevka ali dejanske vrednosti za gledalca. Takšni kanali lahko ostanejo brez vključitve v partnerski program, v nekaterih primerih pa lahko monetizacijo izgubi celoten kanal.
YouTube ne prepoveduje umetne inteligence
Ustvarjalci lahko umetno inteligenco še naprej uporabljajo pri pisanju scenarijev, izdelavi ozadij, prevodih, animacijah, montaži ali ustvarjanju posebnih učinkov. YouTube izrecno poudarja, da so lahko videoposnetki, izdelani s pomočjo umetne inteligence, še vedno upravičeni do zaslužka. Končni izdelek pa mora pokazati ustvarjalčevo zamisel, izviren pogled ali jasno izobraževalno oziroma zabavno vrednost. Ključno vprašanje torej ni, koliko umetne inteligence je bilo uporabljene, temveč ali je ustvarjalec z njo ustvaril nekaj svojega.
1. Množično izdelani in skoraj enaki videoposnetki
Prva problematična skupina so videoposnetki, ki so videti, kot da so nastali po eni sami predlogi. Sem lahko spadajo kanali, ki vedno znova objavljajo isto zgodbo, spremenijo pa le imena oseb, kraj dogajanja, barvo oblačil ali nekaj slik. Posnetki so na prvi pogled različni, vendar je njihova vsebina skoraj zamenljiva.
YouTube med neprimerne vsebine za monetizacijo uvršča predvsem:
- ponavljajoče se videoposnetke z zelo majhnimi razlikami,
- zgodbe, izdelane po vedno isti predlogi,
- diaprojekcije brez pomembne razlage,
- pomikajoče se besedilo brez pripovedi,
- množično ustvarjene videe z generičnimi podobami in glasom,
- branje vsebin, povzetih z drugih spletnih strani, brez lastne analize.
Platforma ne zahteva, da je vsak posnetek popolnoma drugačen. Ustvarjalec lahko uporablja enak uvod, obliko oddaje ali iste like, vendar mora vsak video ponuditi drugačno zgodbo, razlago, raziskavo ali idejo.
2. Šokantne in čustveno manipulativne vsebine
Druga skupina vključuje videoposnetke, ki gledalce privabljajo z izmišljenimi nesrečami, nevarnimi dogodki in pretiranim čustvenim pritiskom. Med značilne primere spadajo posnetki, v katerih je žival vedno znova prikazana v izjemni nevarnosti, nato pa jo nekdo dramatično reši. Če so videi izdelani po isti zgodbi, brez pravega konteksta in predvsem zaradi pridobivanja klikov, lahko kanal izgubi možnost zaslužka.
Problematični so lahko tudi:
- lažni posnetki smrti znanih oseb,
- izmišljene naravne nesreče,
- fotorealistični prikazi dogodkov, ki se niso zgodili,
- nepovezani prizori nasilja ali trpljenja,
- zbirke motečih posnetkov brez razlage,
- zgodbe, ki gledalca namerno zavajajo.
YouTube opozarja, da vsebina ni primerna za monetizacijo, kadar je ustvarjena predvsem zato, da šokira, prestraši ali čustveno izsiljuje gledalca, pri tem pa nima jasne pripovedne, informativne ali umetniške vrednosti. To pravilo ne velja samo za videoposnetke, ustvarjene z umetno inteligenco. Tudi resnične ali klasično montirane vsebine lahko izgubijo monetizacijo, če temeljijo na ponavljajočem se šoku in zavajanju.
3. Izmišljeni strokovnjaki na občutljivih področjih
Posebno stroga pravila veljajo za sintetične osebe, ki se občinstvu predstavljajo kot resnični strokovnjaki. YouTube ne dovoljuje monetizacije kanalov, na katerih umetno ustvarjena oseba nastopa kot človeška avtoriteta in svetuje o občutljivih temah.
Sem spadajo denimo:
- navidezni zdravnik, ki postavlja diagnoze,
- digitalna oseba, ki priporoča zdravljenje,
- umetno ustvarjen finančni svetovalec,
- sintetični voditelj, ki svetuje glede naložb,
- lažni odvetnik, ki razlaga zakone,
- umetno ustvarjen politični analitik, ki se predstavlja kot resnična oseba.
Takšne vsebine lahko gledalce zmedejo, saj morda ne vedo, da nasveta ne daje resnična oseba z ustrezno izobrazbo in odgovornostjo. YouTube zato kanalom z umetnimi strokovnjaki na področjih zdravstva, financ, prava in politike ne dovoljuje monetizacije. Uporaba animiranega lika v izobraževalnem videu sicer ni nujno prepovedana. Težava nastane, kadar se sintetična oseba predstavlja kot resnični strokovnjak in gledalcem daje konkretne nasvete.
Kaj pomeni »neavtentična vsebina«?
YouTube je leta 2025 izraz »ponavljajoča se vsebina« preimenoval v »neavtentično vsebino«. Platforma je ob tem pojasnila, da ne gre za popolnoma novo pravilo, temveč za jasnejši opis vsebin, ki so bile za monetizacijo neprimerne že prej. Neavtentičen je lahko kanal, pri katerem videoposnetki delujejo množično izdelani, generični, ponavljajoči ali manipulativni. Pri pregledu lahko YouTube upošteva glavno temo kanala, najbolj gledane in najnovejše videe, posnetke z največ ogledanega časa, naslove, sličice, opise ter predstavitev kanala. Zato en kakovosten videoposnetek ne bo nujno rešil kanala, katerega večino predstavljajo avtomatizirane kopije iste vsebine.
