Vsakič, ko umetni inteligenci zastavimo vprašanje, se nekje v ozadju zaženejo zmogljivi računalniški sistemi.
Ti za delovanje potrebujejo električno energijo, pogosto pa tudi vodo za hlajenje. Toda koliko vode dejansko porabi en sam odgovor? Na spletu že dolgo krožijo številke, ki so precej višje od tistih, ki jih navajajo tehnološka podjetja. Ena najbolj razširjenih trditev pravi, da ChatGPT za vsak odgovor porabi približno pol litra vode. Vendar ta podatek ne pomeni tistega, kar si večina ljudi predstavlja.
Koliko vode po navedbah OpenAI porabi eno vprašanje?
Izvršni direktor podjetja OpenAI Sam Altman je junija 2025 objavil oceno, po kateri povprečna poizvedba v ChatGPT porabi približno 0,32 mililitra vode. Za lažjo predstavo: to je približno petnajstina čajne žličke. Po njegovih navedbah povprečna poizvedba potrebuje tudi okoli 0,34 vatne ure električne energije. Gre za precej manjšo količino vode od pol litra, ki se pogosto omenja na družbenih omrežjih.
Vendar je pri teh podatkih pomembna podrobnost: OpenAI ni javno predstavil dovolj podrobne metodologije, da bi bilo mogoče oceno neodvisno preveriti oziroma ugotoviti, katere vse vire porabe vode vključuje.
Tudi Google je objavil presenetljivo nizko številko
Avgusta 2025 je podobne podatke o svojem sistemu Gemini predstavil Google. Po njegovi analizi je povprečna poizvedba po mediani pri ustvarjanju besedila porabila približno 0,26 mililitra vode, kar ustreza približno petim kapljicam. Google je navedel tudi porabo električne energije, ki je znašala približno 0,24 vatne ure. A številk obeh podjetij ne moremo neposredno primerjati kot dokončnega dokaza, kateri sistem je varčnejši. Razlikujejo se lahko modeli, vrste zahtevkov in predvsem načini izračuna.
Od kod sploh izvira trditev o pol litra vode?
Zgodba se je začela s starejšimi raziskavami o okoljskem vplivu umetne inteligence. Raziskovalci so pri modelu GPT-3 ocenili, da bi lahko za približno 10 do 50 odgovorov, odvisno od lokacije podatkovnega centra in drugih pogojev, porabili okoli 500 mililitrov vode. Ta podatek se je pozneje na spletu pogosto poenostavil v trditev, da pol litra porabi že eno samo vprašanje.
Toda to ni enako. Pomembno je tudi, da so starejše raziskave uporabljale drugačne modele in širše izračune porabe, zato jih ni mogoče neposredno primerjati z novejšimi ocenami tehnoloških podjetij.
Zakaj umetna inteligenca sploh potrebuje vodo?
ChatGPT in podobne storitve delujejo na strežnikih v velikih podatkovnih centrih. Med računanjem se računalniška oprema segreva, zato jo je treba hladiti. Nekateri hladilni sistemi za to uporabljajo vodo, del katere izhlapi. Toda neposredno hlajenje ni edini vir vodnega odtisa.
Voda se lahko porablja tudi pri proizvodnji električne energije, potrebne za delovanje strežnikov. Celotna ocena je zato odvisna od tega, ali upoštevamo samo podatkovni center ali tudi posredno porabo. Poleg tega krajši odgovor običajno ne zahteva enake količine računanja kot zahtevna analiza, ki traja bistveno dlje. Zato za vse poizvedbe ne obstaja ena sama univerzalna številka.
Majhna poraba na vprašanje še ne pomeni majhnega vpliva
Čeprav so ocene za posamezno običajno vprašanje lahko zelo nizke, je treba upoštevati ogromno število uporabnikov umetne inteligence po svetu. Ko se majhne količine pomnožijo z milijoni ali milijardami zahtevkov, postane skupna poraba precej pomembnejša. Pri tem je ključno tudi, kje se podatkovni centri nahajajo. Poraba vode ima lahko v regijah, ki se že spopadajo s pomanjkanjem, precej večji lokalni vpliv kot na območjih z zadostnimi vodnimi viri.
Trditev, da vsak odgovor ChatGPT porabi pol litra vode, torej ni pravilna razlaga raziskav. Toda tudi nizke ocene tehnoloških podjetij še niso dokončen odgovor o celotnem okoljskem odtisu umetne inteligence.
