Ideja, da bi človeku po izgubi stalnega zoba nekoč lahko zrasel nov, še vedno zveni skoraj kot znanstvena fantastika.
Toda japonski raziskovalci že več let razvijajo zdravilo TRG035, ki poskuša odstraniti eno od bioloških zavor pri razvoju zob. Po končani prvi klinični fazi se projekt zdaj približuje pomembnejšemu preizkusu – fazi IIa pri ljudeh, ki se jim določeni zobje zaradi prirojene motnje sploh niso razvili. To pa še zdaleč ne pomeni, da bomo kmalu po puljenju zoba dobili injekcijo in čez nekaj mesecev nov kočnik.
Kaj pravzaprav počne TRG035?
Razvoj zob nadzoruje zapleten sistem signalnih poti, med katerimi sta pomembni BMP in Wnt. Eden od regulatorjev je protein USAG-1, ki deluje kot nekakšna zavora in omejuje nadaljnji razvoj novih zob. TRG035 je eksperimentalno protitelo, namenjeno blokiranju USAG-1. Ne izdela zoba in v telo ne vnaša novih matičnih celic. Njegov namen je odstraniti določeno zavoro in s tem omogočiti, da bi se že obstoječi razvojni mehanizmi ponovno aktivirali. Prav tu je tudi razlog za previdnost: iste signalne poti sodelujejo pri številnih drugih procesih v telesu, zato mora biti poseg dovolj selektiven.
Pri živalih so dodatni zobje že nastali
Pomemben korak je bil dosežen v poskusih na živalih. V študiji iz leta 2021 so raziskovalci pri miših z motenim razvojem zob blokirali USAG-1 in pri nekaterih dosegli nadaljevanje razvoja zoba. Terapijo so nato preizkusili še pri belih dihurjih, ki imajo podobno kot ljudje mlečno in stalno zobovje, in tudi tam je po blokadi USAG-1 nastal dodaten zob. To je pomemben dokaz, da je koncept biološko mogoč.
Vendar pa zrasel zob pri poskusni živali še ne pove, ali bo terapija pri človeku ustvarila pravilno oblikovan zob s korenino, parodontalnim ligamentom, ustreznim položajem in funkcionalnim ugrizom.
Prva študija na ljudeh ni preverjala, ali bodo zrasli novi zobje
Prvo klinično preskušanje TRG035 na ljudeh se je začelo oktobra 2024. V fazi I je bilo načrtovanih 30 zdravih moških med 30. in 64. letom, ki jim manjka najmanj en kočnik. Udeleženci so prejeli eno intravensko dozo zdravila ali placebo, pri čemer je bila študija randomizirana in dvojno slepa. Toda cilj te faze ni bil ugotoviti, ali bo komu zrasel nov zob. Raziskovalci so preverjali predvsem varnost, prenašanje zdravila in njegovo obnašanje v telesu.
Po navedbah razvijalca je bila faza I zaključena in varnost potrjena, vendar podrobni recenzirani klinični rezultati še niso javno objavljeni. Prav tako iz te študije za zdaj ni dokaza, da bi kateremu od udeležencev zrasel nov funkcionalen zob.
Zdaj prihaja bistveno pomembnejši preizkus
Naslednja faza bo namenjena drugačni skupini bolnikov – ljudem s prirojeno agenezo zob, pri katerih se eden ali več zob sploh ni razvil. Prav pri njih raziskovalci vidijo največ možnosti, saj bi lahko bili nekateri razvojni zametki zob še vedno prisotni, vendar razvojno zaustavljeni. Avgusta 2026 je japonska agencija PMDA zaključila pregled prijave za fazo IIa. Ta bo prvič resneje preverjala, ali lahko blokiranje USAG-1 pri ljudeh dejansko sproži nastanek nove zobne strukture.
Raziskovalce bo zanimalo predvsem:
- pri koliko ljudeh se bo razvoj sploh začel,
- kako hitro,
- kakšna bo oblika novega zoba,
- kje bo izrasel,
- in ali bo funkcionalen.
To še ni rešitev za zobe, izgubljene zaradi kariesa
Tu nastane največ napačnih razlag. Današnje raziskave ne dokazujejo, da bi bilo mogoče pri odraslem človeku, ki je pred leti izgubil zob zaradi kariesa, parodontoze ali poškodbe, preprosto sprožiti rast novega zoba. Pri prirojeni agenezi je lahko prisoten razvojno zaustavljen zobni zametek. Pri zobu, ki je normalno izrasel in bil pozneje izgubljen, pa takšen razvojni sistem morda sploh ne obstaja več.
Tudi morebitni nastanek dodatnega zoba ne bi bil sam po sebi dovolj. Zob bi moral zrasti na pravem mestu, v pravilni smeri, ustrezne velikosti in se pravilno vključiti v ugriz.
Leto 2030 je cilj, ne obljuba
Podjetje Toregem BioPharma omenja možnost prihoda zdravila na trg okoli leta 2030, vendar gre za razvojni cilj, ne zagotovljen datum. Pred tem bo treba dokazati učinkovitost, določiti primerno dozo in starost bolnikov, spremljati dolgoročno varnost ter pokazati, da nastali zob ni samo nekaj, kar je mogoče videti na rentgenskem posnetku, ampak dejansko uporaben del zobovja. Če bi terapija pomagala otrokom ali mladim s hudo oligodontijo razviti nekaj lastnih funkcionalnih zob, bi bil to že velik dosežek regenerativne medicine.
