Vlada je pred dnevi sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-B).
Ministrstvo za kulturo je zaradi hitrega razvoja digitalnih storitev dopolnilo Zakon o javni rabi slovenščine.
Razlogi za prenovo starega zakona izpred skoraj dvajsetih let so, da takrat nismo mogli predvideti tehnologij in storitev, ki so danes ključne za dostop do storitev informacijske družbe, do kulturnih in medijskih vsebin ter do večine drugih informacij, ki jih uporabniki zbirajo, ustvarjajo in širijo prek digitalnih platform. Prav tako še niso bile razširjene pretočne storitve na zahtevo, ki jih globalni ponudniki tržijo po celotni Evropski uniji, a večinoma niso na voljo v slovenskem jeziku.
Zakon poleg drugih sprememb ureja tri pomembna področja:
- uporaba slovenščine na spletu
- digitalizacija slovenščine
- operacijski sistemi in uporabniški vmesniki
Po novem morajo slovenska podjetja ponujati storitve uporabnikom v Sloveniji v slovenskem jeziku. Obstaja nekaj izjem, med drugim podjetja, ki imajo večino uporabnikov ali prihodkov iz tujine. Mejo so postavili pri 90 odstotkih.
Poleg obvez za domača podjetja se je država zavezala, da bo spodbujala ponudnike iz tujine, da za slovenske uporabnike uporabljajo pri svojih storitvah slovenščino.
Država se z zakonom zavezuje, da bo spodbujala digitalizacijo slovenščine. Zelo pomembno in dobrodošlo: viri in tehnologije, ki bodo s strani države financirani vsaj 50 odstotno, bodo odprto dostopni za nadaljnji razvoj in uporabo.
Zelo pomemben je tudi člen, ki določa, da morajo biti uporabniški vmesniki naprav, ki jih kupimo v Sloveniji, v slovenščini. Izjema so naprave, ki niso namenjene za množični trg ali splošno rabo, pa tudi ne za naprave, ki imajo na slovenskem trgu manj kot 10-odstotni delež.
Zakon ne nalaga lastnikom pretočnih storitev, da bi morali svoje vsebine opremiti s slovenskimi podnapisi. Tako bomo Netflix in Disney+ še vedno gledali brez slovenskih podnapisov.
Podrobnosti si preberite v na novo dodanih treh členih iz zakona ali na e-upravi v celotnem zakonu.
11. člen
(slovenščina na spletu)
(1) Ponudniki storitev informacijske družbe in posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, svoje vsebine in storitve ponujajo uporabnikom na območju Republike Slovenije v slovenščini.
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja, če ponudnik izkaže, da je v preteklem koledarskem letu več kot 90 odstotkov svojih prihodkov ustvaril na tujih trgih, ali če izkaže, da ima spletna stran ali aplikacija, prek katere se ponuja storitev, več kot 90-odstotni delež obiskovalcev iz tujih držav.
(3) Republika Slovenija spodbuja ponudnike posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v tujini in svoje storitve ponujajo uporabnikom v Republiki Sloveniji, k ponujanju in uporabi storitev ter h komunikaciji z uporabniki in uradnimi organi Republike Slovenije v slovenščini.
(4) Upravitelji koncesijskih omrežij in omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev, svojim slovenskim uporabnikom ne smejo dopuščati predstavljanja in oglaševanja na spletnih straneh samo v tujih jezikih.
(5) Storitev informacijske družbe pomeni storitev, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (b), Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe.
(6) Posredniška spletna storitev ima pomen, kot je določen v členu 3, točka (g), alineja (iii), in točka (i) Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah).
11.a člen
(digitalizacija slovenščine)
(1) Republika Slovenija spodbuja digitalizacijo slovenščine z razvojem in uporabo digitalnih jezikovnih virov in tehnologij ter digitalnih tehnoloških sredstev za premagovanje jezikovnih ovir in zagotavljanje javne rabe slovenščine.
(2) Zagotavljanje in spodbujanje javne rabe slovenščine v digitalnem okolju in na spletu vključujeta prednostni razvoj, vzdrževanje in nadgradnjo jezikovnih tehnologij in jezikovnih virov.
(3) Digitalni jezikovni viri in tehnologije, katerih razvoj se financira z javnimi sredstvi najmanj v višini 50 odstotkov, so odprto dostopni za nadaljnji razvoj in uporabo.
15.a člen
(operacijski sistemi in uporabniški vmesniki)
(1) Operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih napravah, ki so v prodaji na območju Republike Slovenije ali se ponujajo potrošnikom na območju Republike Slovenije, morajo imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa, in sicer na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča.
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja, če ponudnik ali prodajalec elektronske naprave izkaže, da elektronska naprava ni namenjena dostopu do storitev informacijske družbe ali da elektronska naprava ni narejena za množični trg ali namenjena za splošno rabo, ali če ponudnik ali prodajalec elektronske naprave izkaže, da ima manj kot 10-odstotni tržni delež na slovenskem trgu.
Zakon predvideva tudi kazni, in sicer v višini od 3.000 do 40.000 EUR za pravne osebe, od 1.000 do 10.000 EUR samostojne podjetnike ali posameznike ter od 250 do 2.500 EUR za odgovorne osebe.
Zakon sicer predvideva tudi možnost za izrek globe v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
