Izpostavljenost sevanju v okolici Černobila je sprožila številne mutacije pri tamkajšnjih živalih.
Nedavna študija razkrica, da niso vse živali na območju enako odzivne na to okoljsko breme. Presenetljivo so črvi, ki prebivajo v neposredni bližini Černobila, razvili neverjetno sposobnost – zdijo se odporni na visoke ravni sevanja. Ta nova ‘supermoč’ odpira fascinantna vrata v razumevanje, kako se življenje prilagaja in preživi v najbolj ekstremnih pogojih.
Nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 je okolico spremenila v najbolj radioaktivno pokrajino na Zemlji. Ljudje so bili evakuirani, vendar številne rastline in živali še vedno živijo v regiji, kljub visokim stopnjam sevanja, ki ostajajo skoraj štiri desetletja kasneje.
V zadnjih letih so raziskovalci ugotovili, da so nekatere živali, ki živijo v črnobilskem izključenem območju – regiji v severni Ukrajini v radiju od elektrarne – fizično in genetsko drugačne od svojih primerkov drugje, kar sproža vprašanja o vplivu kroničnega sevanja na DNK.
V novi študiji so raziskovalci obiskali Černobil, da bi preučevali nematode – drobne črve s preprostimi genomi in hitrim razmnoževanjem, zaradi česar so še posebej uporabni za razumevanje osnovnih bioloških pojavov. Raziskovalci so bili presenečeni, ko so ugotovili, da na genomih črvov iz Černobila ne morejo zaznati znakov poškodb zaradi sevanja.
Njihove ugotovitve kažejo, da črvi iz Černobila niso nujno bolj tolerantni na sevanje in da jih radioaktivna pokrajina ni prisilila v razvoj. Rezultati dajejo raziskovalcem namige o tem, kako se popravilo DNK lahko razlikuje od posameznika do posameznika. In kljub genetski preprostosti črvov bi ugotovitve lahko pripeljale do boljšega razumevanja naravnih variacij pri ljudeh.
