Na Dunaju je v začetku decembra potekal prvi mednarodni simpozij IAEA, posvečen umetni inteligenci v jedrski industriji.
Dogodek, ki je združil svetovne voditelje s področja digitalnih tehnologij in jedrske energije, je jasno pokazal, da se obe panogi hitro povezujeta ter oblikujeta prihodnost varnejših, učinkovitejših in naprednejših energetskih sistemov. Ruski Rosatom, Kitajska, Evropa, Kanada in tehnološki velikani, kot sta OpenAI in Google, so predstavili svoje dosežke in vizije razvoja.
Med govorci je bil tudi generalni direktor ruske korporacije Rosatom, Aleksej Lihačov, ki je predstavil najnovejše ruske dosežke na področju umetne inteligence. Na ruski razstavni stojnici so prikazali rešitve s področja napovedne analitike, strojnega vida, velikih jezikovnih modelov in drugih naprednih digitalnih orodij, ki že izboljšujejo upravljanje jedrskih objektov.
Lihačov je v govoru poudaril zgodovinski pomen dogodka: prvič sta se pod okriljem IAEA združili dve ključni področji sodobnega razvoja – jedrska energija in umetna inteligenca. Po njegovih besedah med obema panogama obstaja jasen obojestranski interes: rast umetne inteligence zahteva vse več električne energije, medtem ko lahko jedrska industrija z AI pomembno optimizira svoje procese.
Izpostavil je tudi, da bodo veliki podatkovni centri, ki poganjajo sisteme umetne inteligence, do leta 2030 potrebovali dodatne količine električne energije, primerljive s porabo celotne države velikosti Japonske – kar še dodatno krepi pomen zanesljivih in zmogljivih energetskih virov.
Poleg nastopa na simpoziju se je Lihačov na Dunaju srečal z generalnim direktorjem IAEA Rafaelom Grossijem. Govorila sta o krepitvi sodelovanja med Rosatomom in agencijo, o ruski vključenosti v ključne programe IAEA ter o aktualnih vprašanjih jedrske varnosti, s posebnim poudarkom na razmerah v jedrski elektrarni Zaporižža. Obe strani sta izrazili pripravljenost za nadaljnji dialog in poglobljeno partnerstvo.
IAEA je bila ustanovljena leta 1957 kot odgovor na hitro širjenje jedrske tehnologije po svetu. Danes združuje 178 držav članic in je osrednja mednarodna institucija za nadzor, varnost in miroljubno rabo jedrske energije.
