Umetna inteligenca je dolgo črpala znanje s spleta: iz besedil, fotografij, videoposnetkov in javno dostopnih podatkov.
Sedaj pa se dogaja prelomna sprememba. Velika tehnološka podjetja so se iz digitalnega sveta preselila v resničnost. Ne trenirajo več zgolj na internetu – učijo se od ljudi, ki opravljajo vsakdanja opravila.
Ampak kako?
Ljudje po svetu nosijo kamere na glavi. Preprosto opravljajo svoje delo – kuhajo, čistijo, likajo ali prelagajo brisače – posnetki pa se spreminjajo v podatke, s katerimi roboti postajajo bolj podobni nam.
Ljudje kot »učitelji« robotov
V indijskem mestu delavec vsak dan zlaga brisače. Vsak pregib, vsak premik prstov spremlja kamera. Posnetki se ne znajdejo na družbenih omrežjih, temveč končajo v bazi podjetja Objectways, ki jih uporablja za učenje robotov natančnih, ponovljivih gibov.
Vsaka napaka ostane del učne krivulje, saj roboti ne potrebujejo popolnosti – potrebujejo realnost.
Tehnološki velikani zbirajo posnetke resničnega življenja
Ti podatki se nato uporabijo v raziskavah za podjetja, kot so:
- Tesla
- Boston Dynamics
- Nvidia
- OpenAI
Vsa ta podjetja si prizadevajo za isti cilj: razviti robote, ki niso sposobni zgolj simulacije v virtualnem prostoru, temveč učinkovitega delovanja v resničnem svetu – med ljudmi in predmeti.
Zakaj je to tako pomembno?
Do zdaj so modeli umetne inteligence znali napovedovati besede ali ustvarjati slike.
Naslednji korak je veliko večji: naučiti se gibanja in življenja.
Ko UI enkrat razume:
- kako prijeti posodo, ne da pade na tla,
- kako oceniti moč prijema,
- kako se orientirati v prostoru,
- postane sposobna vsega, kar trenutno počne človek.
Po ocenah analitikov bo trg humanoidnih robotov do leta 2035 presegel 38 milijard dolarjev. Vprašanje ni več, ali bo UI znala delati kot mi. Vprašanje je, kako hitro.
