Anthropic Economic Index je objavil poročilo, ki analizira, kako se umetna inteligenca uporablja na trgu dela.
Poročilo temelji na milijonih anonimiziranih pogovorov na platformi Claude.ai. Raziskava je uporabila sistem Clio za analizo pogovorov in njihovo povezavo z nalogami, ki jih opredeljuje baza podatkov O*NET ameriškega ministrstva za delo.
Področja uporabe umetne inteligence
Raziskava je pokazala, da se umetna inteligenca najpogosteje uporablja pri razvoju programske opreme in tehničnem pisanju. Kategorija “računalništvo in matematika”, ki zajema vloge inženirjev programske opreme, predstavlja 37,2 % vseh poizvedb poslanih platformi Claude.ai. Sem spadajo naloge, kot so spreminjanje programske opreme in odpravljanje napak v kodi. Druga največja kategorija je “umetnost, oblikovanje, šport, zabava in mediji” (10,3 % poizvedb), kjer se umetna inteligenca uporablja predvsem za pisanje in urejanje. Nasprotno pa so poklici, ki vključujejo veliko fizičnega dela, kot so tisti v kategoriji “kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo”, najmanj zastopani.
Poudariti velja, da se umetna inteligenca bolj uporablja za izboljšanje človeških zmožnosti (57 %) kot za neposredno opravljanje nalog (43 %). Umetna inteligenca torej pogosteje sodeluje z uporabniki pri preverjanju, učenju in ponavljanju nalog, namesto da bi jih nadomestila.
Uporaba umetne inteligence glede na plače
Zanimivo je, da raziskava ugotavlja, da je uporaba umetne inteligence najpogostejša pri poklicih s srednjimi do visokimi plačami, kot so računalniški programerji in podatkovni znanstveniki. Poklici z nizkimi in zelo visokimi plačami pa imajo nizke stopnje uporabe umetne inteligence. To je verjetno posledica omejitev trenutnih zmogljivosti umetne inteligence in praktičnih ovir pri uporabi tehnologije. Specifični poklici s srednjimi do visokimi plačami, kot so računalniški programerji in pisci besedil, so med največjimi uporabniki umetne inteligence.
Sklepi raziskave
Raziskava kaže, da se umetna inteligenca selektivno uvaja pri različnih nalogah in poklicih, pri čemer je večji poudarek na izboljševanju človeških zmogljivosti kot na popolni avtomatizaciji. Kljub temu je potrebno omeniti, da raziskava analizira samo podatke platforme Claude.ai, ki je oglaševana kot najsodobnejši model za kodiranje, kar lahko vpliva na rezultate. Raziskovalci poudarjajo, da so ti rezultati le delček celotne slike in da je treba upoštevati različne vidike vpliva umetne inteligence na trg dela.
