Še pred nekaj leti je bil RAM ena tistih računalniških komponent, pri katerih smo bili skoraj vajeni, da z leti dobimo vedno več za vedno manj denarja.
Zdaj se je trend obrnil. Cene pomnilnika rastejo, proizvajalci pa opozarjajo, da težav s ponudbo morda še nekaj časa ne bo konec. V ozadju je predvsem eksplozija gradnje infrastrukture za umetno inteligenco. Podatkovni centri potrebujejo ogromne količine pomnilnika, proizvajalcem pa se bistveno bolj splača izdelovati naprednejši HBM za strežnike in AI-pospeševalnike kot običajni pomnilnik za domače računalnike.
Zakaj umetna inteligenca vpliva na RAM v vašem računalniku?
Svetovni trg pomnilnika je močno koncentriran. Med največjimi proizvajalci so Samsung, SK hynix in Micron. Težava je v tem, da AI-strežniki ne potrebujejo le ogromno pomnilnika, ampak predvsem HBM oziroma High Bandwidth Memory. Gre za izredno hiter pomnilnik, ki se uporablja skupaj z zmogljivimi grafičnimi oziroma AI-pospeševalniki.
HBM in klasični DDR5 sicer nista enaka izdelka, toda njuna proizvodnja tekmuje za del iste proizvodne infrastrukture in kapacitet. HBM je poleg tega precej zahtevnejši za izdelavo. Zato je za proizvajalce privlačno povečevati proizvodnjo dražjega pomnilnika za AI in podatkovne centre. Posledica se lahko pokaže tudi pri povsem običajnem uporabniku: manj razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti za klasični DRAM pomeni večji pritisk na njegovo ceno.
AI-podatkovni centri potrebujejo neverjetne količine pomnilnika
Obseg trenutne gradnje infrastrukture je težko primerjati s prejšnjimi tehnološkimi cikli. OpenAI, xAI in druga podjetja vlagajo ogromne vsote v podatkovne centre, v katerih deluje na deset- ali celo stotisoče AI-pospeševalnikov. Vsak od teh sistemov potrebuje pomnilnik. Ko govorimo o tako velikem številu strežnikov, se potrebe hitro merijo v petabajtih. Zato proizvajalci pomnilnika danes dobivajo naročila, kakršnih trg osebnih računalnikov praktično ne more ustvariti.
In obstaja še ena pomembna razlika. Potrošnik bo morda zaradi previsoke cene nakup novega računalnika prestavil za leto dni. Podjetje, ki gradi več milijard evrov vreden AI-podatkovni center, pa lahko za pomnilnik plača precej več, če ga potrebuje za dokončanje projekta.
Zakaj proizvajalci preprosto ne izdelajo več RAM-a?
Tukaj nastane druga polovica težave. Tovarne polprevodnikov ni mogoče postaviti v nekaj mesecih. Gre za več milijard vredne objekte z izredno zahtevnimi proizvodnimi procesi, gradnja in zagon dodatnih zmogljivosti pa trajata več let. Poleg tega imajo proizvajalci neprijetno izkušnjo iz preteklosti: če proizvodnjo preveč povečajo in povpraševanje pade, lahko nastane presežek pomnilnika in cene strmoglavijo.
RAM je bil desetletja vse cenejši – zdaj se je zgodilo nasprotno
Prav zaradi tega je trenutna situacija tako nenavadna. Dolgoročni razvoj računalništva nas je navadil, da količina pomnilnika raste, cena posameznega gigabajta pa pada. Namesto da bi bila glavna kupca pomnilnika proizvajalca prenosnikov in telefonov, so med najpomembnejšimi strankami postali upravljavci ogromnih podatkovnih centrov. In dokler se bo tekma za AI nadaljevala, bo pritisk na proizvodnjo pomnilnika ostal velik.
Se splača z nakupom RAM-a počakati?
Odgovor je odvisen predvsem od tega, ali ga dejansko potrebujete. Če nadgradnjo računalnika potrebujete za delo ali vam trenutna količina pomnilnika predstavlja resno omejitev, čakanje zgolj v upanju na hiter padec cen ni nujno najboljša strategija. Nihče namreč ne more zanesljivo napovedati, kdaj se bo razmerje med ponudbo in povpraševanjem ponovno normaliziralo.
Če nadgradnja ni nujna, pa se zaradi visokih cen prav tako ni treba zaleteti v nakup. Trg pomnilnika je zgodovinsko zelo cikličen in obdobja pomanjkanja so lahko zamenjala obdobja presežne ponudbe precej hitreje, kot so pričakovali analitiki.
